ogljikovo cinkova celica
Karbon-cinkova celica predstavlja eno najosnovnejših in najširše uporabljenih tehnologij primarnih baterij na svetu. Ta elektrokemijski vir energije vsebuje cinkovo anodo, katodo iz manga(IV)-oksida ter elektrolit, sestavljen iz amonijevega klorida ali cinkovega klorida. Celica deluje na podlagi kemijske reakcije, pri kateri se cink oksidira na anodi in sprošča elektrone, ki skozi zunanje vezje tečejo ter omogočajo napajanje priključenih naprav. Manganov dioksid na katodi sprejme te elektrone, s čimer se zaključi tokokrog in ustvarja električna energija. Te celice običajno zagotavljajo električni potencial 1,5 volta ter se proizvajajo v različnih standardnih velikostih, od AAA do D celic. Karbon-cinkove celice so igrale pomembno vlogo v prenosni elektroniki že od svojega izuma, saj ponujajo cenovno učinkovito rešitev za uporabo pri nizkih in zmernih porabah energije. Konstrukcija vključuje cinkovo posodo, ki služi kot vsebnik in anoda, ter v sredini karbonski toplotni vodnik, obkrožen z mešanico manga(IV)-oksida in saj. Ta zasnova zagotavlja stabilen izhodni napetostni tok med praznjenjem in omogoča razumen rok uporabnosti ob primernih shranjevalnih pogojih. Preprostost in zanesljivost te tehnologije sta pripomogla k njeni vztrajni uporabi na trgu z baterijami, zlasti v regijah, kjer so cene pomembnejše od zmogljivosti.